Se vam zdi, da vsi drugi otroci spijo dobro, vaš otrok pa ne? So vsi drugi že ponoči suhi, vi pa vsako noč preoblačite mokre odeje? Če otrok ne spi dobro, tudi mama in očka ne moreta biti spočita... Težko je biti dober starš, če si kar naprej preutrujen. Vprašanje pa je, ali vaš otrok res spi slabše kot vrstniki, ali pa spi v običajnih okvirih za otroke svoje starosti in le vi živite v prepričanju, da nekaj ni prav. Zato brž preverite svoje znanje o otrokovih potrebah v zvezi s spanjem. In če ugotovite, da otrok res spi slabše, pričnite ukrepati, kajti neprespan otrok se razvija slabše kot vrstniki.

Koliko spijo novorojenčki?

Novorojenčki običajno spijo 16,5 ur na dan, čeprav je to le povprečna vrednost in se otroci med seboj v tem pogledu močno razlikujejo. Ker še nimajo povsem razvite notranje ure oziroma ciklusa, ki se ponavlja vsakih 24 ur, še ne ločijo dneva od noči. Zato jih ne moremo navaditi na to, da bi ponoči spali. Namesto tega spijo v krajših ali daljših intervalih preko celega dneva in noči, vmes pa imajo obdobja budnosti. K sreči okoli šestega tedna starosti večina otrok daljša obdobja spanja prenese na noč.

Dojenčki imajo različne faze spanja

Več kot polovico novorojenčkovega spanja predstavlja faza REM oziroma faza sanjanja. Pri malčkih je ta faza le še dve tretjini spanja, pri odraslem pa četrtina spanja. Faza REM je po domnevah strokovnjakov namenjena razvoju možganov. Pravzaprav se faza REM začne že v maternici. 25 tednov star plod skoraj ves čas samo »sanja«. Starši lahko sami opazijo, kdaj je dojenček v fazi REM, kajti takrat se mu obrazek nenehno spreminja zaradi najrazličnejših izrazov - zaskrbljenost, veselje, jok... Menimo pa, da novorojenček ne sanja v enakem pomenu besede kot odrasli.

Štirimesečni dojenček že lahko prespi vso noč

Veliko dojenčkov ponoči prespi šest ur skupaj, ko dopolnijo štiri mesece. Obstajajo pa tudi dojenčki, ki toliko spijo že ob koncu prvega meseca. Zelo veliko dojenčkov pa tudi po dopolnjenem četrtem mesecu še vedno ne spi vso noč. Preden pa vas občutek poraza, ker drugi dojenčki spijo, vaš pa ne, zanese predaleč, se pozanimajte, kaj za koga pomeni »vso noč«. Za nekatere starše je to res od desetih zvečer do osmih zjutraj, za druge pa od polnoči do petih zjutraj, no, z vmesno prekinitvijo za dojenje...

Kolike motijo spanec

Kolike, ki prizadenejo vsakega petega otroka, so verjetno najpogostejši razlog za to, da otrok slabo spi in se nenehno prebuja. Kolike se običajno začnejo šele v drugem ali tretjem tednu starosti in se izražajo z vsakodnevnimi obdobji neutolažljivega joka, ki traja več ur skupaj. Žal ne vemo natančno, kaj povzroča kolike - ali res nerazvit prebavni trakt in posledično bolečine v črevesju ali pa morda kaj drugega, recimo, velika količina podatkov, ki jih dojenčkovi možgani še niso sposobni obdelati. Ampak staršem, ki vsak dan ure in ure nosijo jokajočega dojenčka, je to skoraj vseeno, želijo si le vedeti, kdaj bo bolje. Dobra novica je, da kolike minejo same od sebe, ko je otrok star približno tri ali štiri mesece.

Dojenčka v posteljico polagamo na hrbet ali na bok

Strokovnjaki priporočajo, naj dojenčki spijo na hrbtu ali na boku, saj je s tem možnost sindroma nenadne smrti občutno manjša. Zaradi lege telesa pa dojenček ne bo spal bolje ali slabše.

Otrok ne bo ponoči spal bolje, če mu popoldan ne pustite spati

Otrok spi toliko, kolikor potrebuje. To mu je treba pustiti! Pri enem letu malček običajno še spi dvakrat na dan, ko dopolni dve leti, pa le še enkrat, običajno zgodaj popoldne. Približno po četrtem letu pa opusti tudi popoldansko spanje. Čeprav ni zaželeno, da bi malčka zbujali iz spanja, pa bo morda v nekaterih primerih to le potrebno, zlasti če zaspi pozno popoldne, nato pa zvečer težko zaspi. Če otroka ne morete zbuditi, je morda ravno v fazi globokega spanja. Počakajte še četrt ure in ga nato ponovno zbudite.

Poiščite vzrok otrokovega smrčanja

Približno sedem do devet odstotkov otrok res ponoči smrči brez znanega bolezenskega vzroka. Toda približno pri dveh odstotkih otrok smrčanje ni čisto nedolžna zadeva. Pri njih se smrčanje izmenjuje z obdobji zadržanega dihanja. Vsakič, ko za kratek čas otrok neha dihati, se za hip prebudi. Ta »mikrobujenja« lahko, če so pogosta, povzročijo, da je otrok čez dan utrujen, zaspan, razdražljiv in nezbran. Zaradi tega otroka vse prehitro lahko ocenimo, da je težaven. Da boste laže prepoznali, ali ima tudi vaš otrok omenjeni problem, ga opazujte med spanjem. Ali spi v nenavadnem položaju (zlasti če ima vznak iztegnjen vrat), ali se nenadoma prebudi, ali čez dan diha skozi usta? Potem se o tem pogovorite z otrokovim peidatrom. Prav mogoče je, da omenjene težave povzročajo povečani mandeljni in žrelnica, začetek bolezni, ki je vi še niste opazili. Mogoče pa je, da ima otrok trajno povečane mandlje in žrelnico. V tem primeru jih lahko operativno odstranijo, težave s smrčanjem pa po operaciji običajno izginejo.

Nekateri otroci hodijo v snu

Povsem neodvisno od spola, deset do 15 odstotkov otrok med petim in dvanajstim letom, vsaj enkrat hodi v snu. Tako kot pri nočnih morah je tudi hoja v snu povezana z nezrelostjo živčnega sistema in se pojavi kmalu po tistem, ko otrok zaspi, običajno na koncu faze globokega sna. Otrok, ki ga »nosi luna«, je neroden in se ne zaveda svojih dejanj. Zjutraj se jih sploh ne spominja. Pomembno je, da pazimo, da se med nočnimi pohodi ne poškoduje. Če otrok redno hodi v snu, je pametno, če spi na tleh na jogiju. Otroka med nočnim sprehodom ne budimo, ampak ga primemo za roko ali rame in peljemo nazaj v posteljo. Hoja v snu običajno mine, ko otrok vstopi v puberteto.

Pomagajmo otroku, ki moči posteljo

Otrok postelje zagotovo ne moči iz lenobe, trme, upornosti ali otročjega vedenja. Pač pa je močenje postelje lahko vzrok otrokovih skrbi in težav, ki jih ne zna rešiti, zato mu je treba pomagati, da jih razvozla. (Ni pa nujno da gre pri močenju postelje za otrokove nerešene skrbi.) Približno 15 odstotkov petletnikov in pet odstotkov desetletnikov še moči posteljo. Pogosteje se dogaja dečkom, ki hodijo v snu ali imajo nočne more. Pomembno vlogo ima tudi dedni faktor. Če sta oba starša močila posteljo, obstaja 75% možnost, da jo bo tudi otrok. Otrok lahko moči posteljo neprekinjeno od rojstva, lahko pa jo začne močiti naenkrat in po obdobju popolne suhosti. To se lahko zgodi zaradi bolezni, stresa ali nenadne velike spremembe v družini, recimo rojstva sorojenca, selitve, ločitve, zamenjave vrtca... Močenje lahko povzročita tudi uroinfekt in nepravilnosti mehurja, vendar pa v omenjenem primeru otrok moči hlačke tudi čez dan. Pomembno je, da starši otroka, ki moči posteljo, nikoli ne kaznujejo. Namesto tega naj ga raje pomirijo, da ni sam kriv za svojo težavo, ki pa jo bo tako ali tako kmalu prerasel. Na vsak način težavo zaupamo pediatru, ki vam bo pomagal narediti načrt, kako pomagati otroku.