Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Otrok kašlja

Piše: prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., specialistka pediatrije

 

V hladnejših mesecih leta nas kašelj spremlja skoraj na vsakem koraku. Moteč ni zgolj za bolnika, ki mu moti aktivnosti in krati dnevni ter nočni počitek, pač pa moti tudi bolnikove bližnje, posebno, če živijo v bolj tesnih stanovanjskih razmerah. Bolečine v prsnem košu in trebušnih mišicah ter motnje spanja so najpogostejši razlogi, zakaj bolniki posežejo po zdravilih za pomiritev ali preprečevanje kašlja. Uporaba teh zdravil pa glede na vrsto kašlja pogosto sploh ni ustrezna.

Kakšen je pomen kašlja?

Kašelj je refleksni obrambni mehanizem, ki služi za čiščenje dihal in s tem za vzdrževanje zdravih dihalnih poti in pljučnih mešičkov. S pomočjo kašlja se izločijo tujki, ki so v dihala zašli z vdihom (prašni delci, delci hrane), odstranijo pa se tudi odmrle celice in odvečna sluz, ki se ob vnetjih povečano tvori v celicah, ki pokrivajo notranjost dihalnih poti. Za kašelj je značilno, da ga lahko hote sprožimo ali zadržimo.
Refleks kašlja sproži mehansko ali kemično draženje receptorjev za kašelj, ki so v grlu, sapniku in sapnicah. V pljučnih mešičkih teh receptorjev ni. Kašelj je sestavljen iz globokega vdiha, ki mu sledi sunkovito iztisnjenje plinov skozi grlo. Hiter tok zraka pa s seboj iz dihal odnese tudi vdihane delce in sluz.

kaselj_01.jpg

Kašelj se med seboj razlikuje
Pri različnih vrstah obolenj se kašelj po kvaliteti razlikuje. Mnogokrat zdravnik že iz otrokovega kašlja lahko sklepa, kateri del dihal je obolel ali katera od bolezni dihal je vzrok za kašelj, zato je pri otrocih z obolenjem dihalnih poti poslušanje kašlja pomemben del pregleda.

"Zdravnik že iz otrokovega kašlja lahko sklepa,
kateri del dihal je obolel
ali katera od bolezni dihal je vzrok za kašelj."

Vrste kašlja: 

- Lajajoči kašelj je običajno pridružen oteženemu zelo glasnemu vdihovanju zraka (stridor) ter hripavosti in je posledica otežkočenega prehoda zraka skozi predel grla. Prehod je otežen zaradi otekanja sluznice ali skrčenja mišic v področju glasilk oziroma neposredno pod njimi ali nad njimi. 

- Suhi dražeči kašelj ali suho pokašljevanje opazimo na začetku različnih virusnih obolenj dihal, pa tudi kadar so v vdihanem zraku prisotne dražeče snovi, na primer dim, ter pri psihogenem kašlju.

- Produktivni kašelj z izmečkom je bolj značilen za tista obolenja dihal, pri katerih je večja tvorba sluzi, pri bakterijskih okužbah dihal in pri nekaterih kroničnih obolenjih dihal, na primer cistični fibrozi, bronhiektazijah.

- Kašelj v napadih s pridruženim bruhanjem, zariplostjo in celo pomodrevanjem je zelo značilen za prebolevanje oslovskega kašlja, nekoliko podoben kašelj v napadih pa se lahko pojavlja tudi pri aspiraciji tujka in pri nekaterih kroničnih boleznih.

kaselj_02.jpg

Trajanje in pojavljanje kašlja

Tudi trajanje kašlja in čas, v katerem se kašelj pri otroku pojavlja, sta včasih pomembna za diagnozo bolezni. Pri večini akutnih obolenj dihal kašelj običajno mine v 7 do 14 dneh, v redkih primerih, na primer pri prebolevanju oslovskega kašlja, pa trajajo težave od 3 do 6 tednov. Za dolgotrajen kašelj, ki zahteva posebno diagnostično obravnavo, smatramo kašelj, ki traja več kot 3 tedne.

Tudi del dneva, v katerem se kašelj pogosteje ponavlja, je pomemben pri ugotavljanju bolezni. Pri akutnih vnetjih dihal se kašelj skoraj enako pogosto pojavlja preko celega dne. Pri oslovskem kašlju so napadi kašlja izrazitejši in pogostejši ponoči. Ponoči je pogostejši tudi kašelj pri nekaterih alergičnih obolenjih dihal ter pri kroničnem vnetju sinusov. Za psihogeni kašelj pa je nasprotno značilno, da v spanju izgine. Ob naporu se poslabša kašelj pri bolnikih z »astmo ob naporu« in s kroničnimi pljučnimi boleznimi.

"Tudi trajanje kašlja in čas, v katerem se kašelj pri otroku pojavlja,
sta včasih pomembna za diagnozo bolezni."

Vzroki kašlja

Kašelj je glavna bolezenska značilnost akutnih, ponavljajočih se in kroničnih obolenj dihal. Pri otroku je najpogostejši vzrok kašlja virusno vnetje sapnic ali bronhitis. Pri tej bolezni kašelj, ki je le ena od bolezenskih značilnosti, izgine v enem do dveh tednih. Kratkotrajen je kašelj tudi pri večini drugih akutnih bolezni dihal.
Kašelj je lahko le ena od bolezenskih značilnosti, ki so mu pridruženi še drugi bolezenski znaki, na primer, povišana telesna temperatura, piski, hripavost. Kašelj brez drugih znakov pa je najpogosteje posledica draženja sluznice dihal, na primer, pri pasivnem ali aktivnem kajenju, lahko pa je tudi psihično pogojen.
Vzroki pogosto ponavljajočega se kašlja pri otroku so astma, aspiracija hrane, zlasti mleka pri dojenčkih, in ponavljajoča se akutna vnetja dihal.

Dolgotrajen kašelj

Dolgotrajen ali kroničen kašelj pri otroku srečamo pri astmi, kroničnih boleznih dihal (cistična fibroza, bronhiektazije), pri otrocih z različnimi nepravilnostmi v področju ust, žrela in požiralnika, ki povzročajo zatekanje hrane v dihala. Kroničen kašelj je lahko posledica stalnega draženja sluznice zaradi izpostavitve dražečim snovem, na primer, dimu tudi pri pasivnem kajenju in ne le pri aktivnem kajenju. Zlasti pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti pa je potrebno misliti tudi na aspiracijo tujka, saj v dihala zlasti radi zdrknejo arašidi, dražeji, pa tudi kapsule in celo drobne igračke. Dolgotrajno pokašljevanje pa je lahko tudi brez pravega organskega vzroka in je zgolj psihično pogojeno.

"Pri akutnih vnetjih dihal se kašelj
skoraj enako pogosto pojavlja preko celega dne."

Zdravljenje

Za uspešno in učinkovito zdravljenje kašlja je potrebno ugotoviti pravi vzrok in ga zdraviti. Na primer: bakterijske okužbe dihal zdravimo z antibiotiki; pri astmi pomagajo zdravila, ki širijo dihalne poti; z različnimi ukrepi se lahko prepreči ali zmanjša zatekanje hrane v dihala in tako dalje. Za tovrstna zdravljenja je potreben posvet z zdravnikom.
Ker je kašelj potreben za vzdrževanje zdravih dihal, zdravil za preprečevanje kašlja ne uporabljamo, razen v nekaterih izjemnih primerih, na primer, pri zelo suhem dražečem kašlju. Ker tudi zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje in spremenijo sestavo sluzi, niso primerna pri katerikoli bolezni dihal, jih brez posveta z zdravnikom ne dajemo otrokom. Vsekakor pa lahko kašelj uspešno blažimo sami s povsem enostavnimi in neškodljivimi ukrepi.

Ukrepi za blaženje kašlja

- Vlaženje vdihanega zraka. Vlaga v vdihanem zraku pripomore k redčenju sluzi v dihalih, redkejša sluz se iz dihal tudi laže odstrani kot gosta. Vlaženje se lahko izvaja s pomočjo posebnih naprav - inhalatorjev, ali s ponavljanjem od 5 do 10 minutnih vdihavanj pare, kar storimo nad posodo ali v kopalnici, če spustimo močan curek vroče vode v banjo.

- Uživanje večjih količin tekočine. Tekočina, ki jo zaužijemo v večjih količinah, prav tako pripomore k redčenju sluzi in s tem k lažjemu izkašljevanju.

- Čiščenje nosu. Zamašen nos in posledično dihanje skozi usta povzroči sušenje in draženje sluznice in s tem kašelj, kašelj pa lahko izzove tudi zatekanje sluzi iz nosu po zadnji steni v žrelo. V teh primerih s čiščenjem nosu ublažimo tudi kašelj.
 

Save

Save

Save

Save

  • 08.03.17@13:00:18
    Pozdravljeni,

    tudi na naši strani smo objavili še 23 koristnih nasvetov, kako se znebiti suhega kašlja. Več na
    http://rubirudi.com/23-domacih-pripravkov-za-suh-in-drazec-kaselj/.
Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.