Ni vseeno, kakšen, kako onesnažen ali čist svet bomo prepustili svojim otrokom. Kaj bi lahko spremenili na bolje sami, v svojem domu? Vsaka modra poteza šteje!

Kakšne plenice uporabljate?
Na leto otroku zamenjamo od 3.500 do 4.500 plenic. Če uporabljamo plenice za enkratno rabo, v dveh letih, kolikor časa jih otrok potrebuje podnevi in ponoči, odvržemo od 7.000 do 9.000 plenic.
Umazano plenico za povrh običajno zavijemo v plastično vrečko, ker sicer smrdi v hišnih smeteh, na koncu pa jo odvržemo v zabojnik za »preostanek odpadkov« (kamor plenice sodijo, vrečka pa ne). Premislite, ali ne bi uporabljali pralnih plenic – če že ne vedno, pa vsaj ob priložnostih, ko to lahko storite. Pralne plenice sicer tudi niso povsem brez okoljskega odtisa, saj jih peremo, pri tem pa porabljamo vodo in pralno sredstvo, a je odtis bistveno manjši.

Dojenje je najboljše!
Dojenje je brez okoljskega odtisa, vse druge vrste hranjenja pa ne, saj potrebujete več stekleničk in dodatne nastavke zanje, sterilizator, grelec za stekleničke in vse, kar še sodi k pripravi hrane za dojenčka. Zato je dojenje koristno tudi z vidika varovanja okolja.

Bi poskusili s trdim milom?
Če za umivanje dojenčka ali malčka uporabljate trdo milo, se izognete nepotrebnim odpadnim plastenkam. Tudi iz trdega mila si lahko pripravite v posodici milno tekočino – to res ne vzame veliko časa. Premislite o rabi trdega mila namesto tekočega za vso družino.

Vlažni robčki za enkratno rabo le za posebne priložnosti.
Vlažni umivalni robčki za enkratno rabo so včasih res prava odrešitev, a v večini primerov bi lahko uporabili za umivanje in brisanje malčka tudi navadne čiste krpice, ki jih pred uporabo navlažite. Kadar greste zdoma, si lahko navlažene krpice pripravite v plastično posodico, ki jo nosite v torbi. Uporabite jih lahko za brisanje ust in rok, vlažne robčke za enkratno rabo pa prihranite le za čiščenje ritke, kadar ste zdoma.

Ali res potrebujete mehčalec?
Je res potrebno, da uporabljate mehčalec ali kakšno tekočino, ki perilo odišavi? To po nepotrebnem onesnažuje vodne vire, poleg tega pa na koncu zavržemo še plastenko. Pretrdo perilo lahko omehčate tudi s kratkim sušenjem v sušilnem stroju, tik preden se perilo povsem posuši na zraku.

Igrače – kakšne in koliko?
Količino odpadne plastike bi lahko zmanjšali, če bi namesto plastičnih igrač otroku podarili igrače iz naravnih materialov. Lesene igrače so celo bolj trajne kot plastične in se lepo čistijo. Namesto v plastični zabojnik jih lahko spravimo v košaro. Ne kupujte otroku veliko več igrač, kot jih potrebuje in kot se z njimi sploh lahko igra. S tem škodimo otrokovemu razvoju in onesnažujemo svet. V velikem loku se izogibajte se nakupu igrač »za en evro«.

Rabljena oblačila so zakon!
Ali otrok res potrebuje samo nova oblačila, ko pa vemo, da izdelava vsakega kosa dodatno obremenjuje naravo, poleg tega pa nova oblačila pogosto še dolgo izločajo zdravju škodljive snovi? Nakup ali izmenjava rabljenih oblačil je modra odločitev. Zelo prikupna so tudi oblačila, na novo sešita iz že rabljenih kosov. Česar pa ne potrebujete več, nikar ne zavrzite v smetnjak. Podarite jih komu, odnesite do zbiralnika oblačil Humane ali katere izmed humanitarnih organizacij.

Rojstni dan brez plastike.
Praznujmo otroški rojstni dan brez plastičnih dodatkov – krožnikov, vilic, kozarcev, slamic... Mavrično pisane, žareče barve plastike so res vabljive na pogled in so videti dobro tudi na rojstnodnevnih fotografijah, toda veselo razpoloženje je bolje ustvariti s skupinskimi igrami, ki spodbujajo otroški smeh. Prazničen pogrinjek pa lahko ustvarite z barvitim prtom in prtički ter raznobarvno keramično posodo.