V drugem trimesečju plod v materinem telesu, še nerojeni otrok, vidi bolje, kot smo mislili. Do sedaj je veljalo, da zazna le veliko razliko med temo in svetlobo, saj njegov vid še ni dovolj razvit. Sedaj pa znanstveniki ugotavljajo, da vidi bolje in, kar je še bolj presenetljivo, da zaznavanje svetlobe v maternici vpliva na razvoj plodovih možganov.

Zaznavanja svetlobe so plodove oči zmožne prej, preden vidijo podobe. Toda celice v očesni mrežnici ploda, tiste, ki zaznavajo svetlobo, po novih odkritjih niso le enostavna stikala s funkcijo prižgi – ugasni, kot so znanstveniki verjeli do sedaj. Ker so menili, da zaznavajo le temo in svetlobo, je veljalo, da je naloga teh enostavnih celic le vzpostavljanje 24 urnega ritma dneva in noči, ki dojenčku omogoča, da ponoči več spi, podnevi pa je več buden. (Česar si želijo vsi mladi starši.)

Sedaj pa znanstveniki ugotavljajo, da so preproste celice očesne mrežnice med seboj povezane, tako, da ustvarjajo zaznavno mrežo, po kateri poteka njihova medsebojna komunikacija. To mrežnici omogoča bolj prefinjeno zaznavo svetlobe. Bolj prefinjena zaznava omogoča vpliv svetlobe na delovanje možganov.

Svetloba vpliva na delovanje možganov in tudi na njihov razvoj. Celice mrežnice s prefinjenim zaznavanjem svetlobe namreč učinkujejo na različne predele možganov, ki uravnavajo naše počutje in na amgidalo, ki uravnava naša čustva. Počutje in čustva so v tesni povezavi s svetlobno zaznavo že pri plodu, pa tudi po rojstvu.

Vsi poznamo dobrodejni učinek sprehoda po sončnega dnevu, ki nam izboljša počutje ter zadovoljstvo. In vsi poznamo depresivno ter prepirljivo počutje, ki nas zajame, če se predolgo zadržujemo v temnem prostoru. Marsikdo pozna učinek svetlobe na migreno. Zaznavanje svetlobe vpliva na človeka že od rojstva dalje, vpliva pa tudi na formiranje otroka že v maternici!