Vprašanje: Imam hčerko, staro 33 mesecev. Je normalno razvita in zadovoljivo zdrava. Po mnenju pediatra inteligenčno malo prednjači pred vrstniki. Pogovarja se kot šestletnik, tvori lepe in pravilne stavke. Je zahteven otrok, čeprav se zna tudi sama igrati. 

Dojila sem jo leto in pol. Če je nisem podojila, je dobila histerični napad, tako, da jo še sedaj občasno podojim. Menim, da gre pri moji punčki za neke vrste zasvojenost.

Skrbi pa me, ker se pogosto samozadovoljuje. To je počela že kot enoletni dojenček, na primer, v nakupovalnem vozičku. Menila sem, da bo minilo in njenemu početju nisem posvečala posebne pozornosti, vendar to počne še pogosteje. Naj povem, da se sramuje svojega početja, tako dojenja kot samozadovoljevanja. To počne, kadar je, oziroma sva, sami. Ker jo večkrat opozarjamo, naj tega ne počne, postane agresivna (pljuva, brca, vpije, da ne bo, da noče itd.). 

Tudi v vrtec ne gre rada. Po nekaj dneh se sicer privadi, ko pa zboli, pa je spet hudo. Pogosto ne more kakati tudi po več dni, od 3 do 5 dni. Takrat se uleže, stiska ritko in se samozadovoljuje. Menim, da je zadrževanje kakanja in samozadovoljevanje povezano, saj se pogosto dogaja sočasno. 

Naj še povem, da se z njo veliko ukvarjava oba z možem, pa tudi 10-letna sestrica in babica. Je rada v družbi in je zelo prilagodljiva, pridna in vesela. Kako naj ji pomagamo?


Dojenje je v določeni starosti ovira
Vaša hčerka je v obdobju, ko jo razvoj vodi k vedno večjemu utrjevanju občutka svoje individualnosti in ko se njene potrebe pomembno razlikujejo od potreb otroka v prvem letu starosti. Nekateri načini zadovoljevanja potreb pa ostajajo pri vaši hčerki enaki, kot so bili v obdobju, ko je bila še dojenček. Pri tem imam v mislih predvsem dojenje. Čeprav je dojenje za otroka izjemnega pomena, pa po določeni starosti lahko pomeni tudi oviro pri premagovanju nadaljnjih razvojnih korakov.

Obdobje trme in upornosti
Deklica je v obdobju, ko tudi sicer otroci postanejo bolj trmasti in uporni. To obdobje pa je zanjo, glede na opise dekličinih težav, se posebej zahtevno. Odklanjanje vrtca je iz tega stališča razumljivo, saj ob tem, ko je še močno vpeta v proces navezave in ločevanja od mamice, težko sprejema vzgojiteljico in še ne more obrniti svojega zanimanja k vrstnikom izven družine. Ob tem pa njen postopen proces prilagajanja na vrtec vsakokrat prekinejo bolezni.

Čustvena stiska
Navade, ki jih opisujete, tudi govorijo za čustveno stisko, v kateri se deklica nahaja ob tem, ko je, sicer zelo bistra in sposobna, postavljena pred razvoje naloge, ki so zanjo čustveno še zelo težke. V ospredju je predvsem želja po večji samostojnosti, ki jo zahteva njen razvoj, ob istočasno prisotnem strahu pred izgubo navezanosti, varnosti in ugodja.

Zadrževanje blata
Pri zadrževanju blata otrok včasih išče ravnotežje med samovoljnostjo in ubogljivostjo. Lahko pa je tudi povezano z nezavednim prizadevanjem, kako tisto, kar je dobro, zadržati zase. Dodatno se stvar zaplete s tem, da postane zadržano blato trdo in da je odvajanje nato boleče, zaradi česar otrok nadaljuje zadrževanje, da bi se izognil bolečini.

Masturbacija pri otroku
Masturbacija pri otroku je razvada, ob kateri so odrasli pogosto presenečeni, prestrašeni in v zadregi. Marsikoga preseneča, da je samozadovoljevanje možno pri predšolskem otroku. Pri otroku je spolnost prav tako pomembna kot pri mladostniku, vendar na drug način. Masturbacija ni tehnika, ki vodi do sprostitve ob spolni vzburjenosti, kot jo doživljajo mladi in odrasli, temveč je pogosto način sproščanja napetosti. Ta je lahko prisotna zaradi bojazni, včasih tudi zaradi občutka zapuščenosti. Bojazni se pogosto pojavljajo ob izzivih, ki jih prinašajo razvojne naloge določenega obdobja. 

Predsodki in strahovi odraslih
Otroška masturbacija je za starše in ostale odrasle, ki so ob otroku, pogosto zelo težka, ker imamo lahko v zvezi s tem številne predsodke in strahove. Zato zelo pogosto prihaja do stroge prekinitve otrokovega vedenja, kar večinoma le še poslabša otrokovo stanje napetosti in vodi v začaran krog.

Zaključite dojenje
Menim, da morate pri svoji deklici z dojenjem postopoma zaključiti. Jezo in žalost, ki jo bo deklica čutila ob tem, morate tudi sami zdržati in ji ne takoj ponuditi tolažbe z dojenjem, temveč vztrajati, in se nato z njo morda vključiti v kako drugo dejavnost ali igro, ki jo zanima, in kjer sta lahko v stiku na drug, že odraslejši način. Proces odstavljanja je zahteven za oba, tako za mamico kot za otroka, zato navadno ni izvedljiv čez noč. Neugodno je, če je želja po dojenju pri otroku izrazito povezana s porednostjo in sramom. Masturbacije ni treba prekinjati in je zaradi tega oštevati, temu vedenju posvečajte čim manj pozornosti.

Podpora otroku
Pač pa bodite v tem obdobju, ko deklica predeluje velike spremembe v odnosu do vas, več z njo. Razvijajta kake skupne dejavnosti, ki bodo obema zanimive in v veselje. Tudi drugi družinski člani so sicer zanjo pomembni in dragoceni, vendar je trenutno zanjo najpomembnejši odnos z vami in pa z očkom. Očka naj bo predvsem vam v oporo pri odločitvah in stiskah, ki jih prinaša dekličino vedenje, deklici pa naj se v tem času tudi sam posveti malo več kot do sedaj.

Poiščite pomoč
Pri vaši deklici je prisotno vedenje, ki kaže na težave v prilaganju na zahteve novega razvojnega obdobja. Posamezne težave, ki ste jih navedli, navadno nakazujejo le trenutno napetost, ki se ob tem poraja. Če pa jih je več ali če trajajo dalj časa, pa je dobro biti pozoren na to, kaj se dogaja z otrokom. Dobro se je pri tem posvetovati tudi s strokovnjakom s področja psihiatrije ali klinične psihologije otroškega obdobja. Priložnost za to je morda posvet s psihologom, pri katerem bo deklica kmalu opravila sistematični pregled pri starosti treh let.

Vesna Markič, dr. med., pedopsihiatrinja in specialistka šolske medicine