Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Glasba ni samo petje

Piše: Melita Jakelj, učiteljica razrednega pouka

 

Kadar slišimo besede »glasba v šoli«, je naša asociacija največkrat »petje«. Če smo dobri pevci, nam v glavi pozvanja priljubljena melodija. Če pa smo brez pravega melodičnega in ritmičnega posluha in če imamo na svoje osnovnošolsko šolanje slabe spomine, pa nas lahko preplavi tudi trpkost. Toda glasba v sodobni šoli ni le petje. Sodobna glasbena vzgoja obsega štiri področja, na katerih gradi in razvija glasbeno razvitost najmanjših in starejših šolarjev.

Posebnost teh štirih področij je, da se iz enote v enoto nadgrajujejo, hkrati pa se horizontalno vežejo na nekatere šolske predmete, kot so slovenski jezik, spoznavanje okolja, spoznavanje družbe, likovna vzgoja, športna vzgoja, tuj jezik… Z njimi se v obliki korelacije v učno vzgojnem procesu prepletajo in dopolnjujejo, predvsem v prvi triadi, to je, od prvega do tretjega razreda, pa tudi do četrtega in petega razreda, ko pouk še poteka na razrednem nivoju. Drugače pa je, ko se pouk razprši po predmetih. Tedaj se vsak predmet osredotoči na svoj učni načrt, glasba pa ostane v okviru pouka glasbene vzgoje.

Štiri področja glasbene vzgoje

Štiri področja glasbene vzgoje so: glasbeno izvajanje, poslušanje glasbe, ustvarjalnost in razvoj posluha. 

Glasbeno izvajanje. H glasbenemu izvajanju lahko štejemo: raznovrstno petje, igranje na improvizirana ali mala glasbila, ki se uporabljajo v šolah, izvajanje glasbe na Orffovih instrumentih, glasbeno izvajanje z gibom – pri tem pride do izraza otroška ustvarjalnost -, pa tudi učenje elementov ljudskih plesov, ki jih otroci lahko izvajajo posamično ali v skupini. Glasbeno izvajanje je precej subjektivno. Glasbo lahko otrok izraža na svoj način, ob predpisanih elementih lahko dodaja svoje variacije in tudi tako gradi svojo glasbeno razvitost.

Poslušanje glasbe. Poslušanje glasbe je v šoli zelo zahtevno, saj je potrebno veliko motivacije in zbranosti otrok. Pri poslušanju glasbe je pomembno, ali glasbo resnično poslušamo, ali pa nam služi le kot kulisa. Kadar otroku posredujemo glasbo z namenom, da jo bomo le poslušali, naj bo to njegova edina dejavnost. Če se otrok ob poslušanju glasbe igra, sestavlja kocke ali kaj podobnega, glasbo doživlja bolj v ozadju, s čustvi ter čuti, manj pa analitično. Za analitično poslušanje glasbe je potrebna določena predpriprava in osredotočenje. Cilji poslušanja ne smejo biti prezahtevni za otrokovo predznanje in poznavanje glasbe ter njegove dispozicije.

Ustvarjalnost. Glasba naj bi bila otroku sredstvo, s katerim se razvija njegova ustvarjalnost, in sredstvo, preko katerega se ustvarjalno izkaže. Otrok naj se nauči izražati z glasbenim jezikom svoja čustva in misli. S pomočjo glasbe naj se tudi sprošča.

Razvoj posluha. Dober posluh, bodisi ritmični posluh, melodični posluh ali posluh za sozvočje, sam po sebi še ni dovolj za uspešno in kakovostno izvajanje glasbe, za brezhibno petje in igranje. Tako kot vse ostale spretnosti in talente, ki nam jih je narava položila v zibelko, moramo tudi posluh negovati in razvijati.

Orffov instrumentarij

Pred približno 100 leti se je v Nemčiji začela velika reforma izboljšanja glasbene vzgoje na vseh stopnjah šol. Carl Orff (1895 – 1982), skladatelj, dirigent in pedagog, je že takrat ugotovil, da je otrok najbolj zadovoljen takrat, kadar sam aktivno sodeluje kot izvajalec in kot ustvarjalec glasbe. Zato je s sodelavci izdelal načrte za mala glasbila, ritmična in melodična. Ta glasbila je uvedel v učni proces. Še danes jih s pridom uporabljamo tudi v naših vrtcih in šolah. Izhodišče za vse glasbeno delovanje pri urah glasbene vzgoje sta živa ljudska pesem in otroška pesem, ki se ju izvaja s pomočjo instrumentov Carla Orffa. V Orffovem instrumentariju so mali ritmični instrumenti, kot so paličice, ropotulje, tamburin, bobni, kraguljčki, triangel, činele in gong, ter mali melodični instrumenti kot so ksilofon, metalofon ali zvončki, pavke in kljunasta ali blok flavta.

Vpliv glasbe na otroka

Dokazano je, da otroci dojemajo glasbo že v prenatalni dobi. Odzivajo se na močnejše zvoke, na hrup in tudi na glasbo. V kolikšni meri vpliva izpostavljanje glasbi v prenatalni dobi na otrokov razvoj v glasbenem smislu po rojstvu, še ni dognano. Dejstvo pa je, da že dojenčke umirjena glasba pomirja. Materina uspavanka otroka potolaži, mu da občutek varnosti in ugodja, nasprotno pa ga hrupna glasba vznemirja, da postane jokav. V tem obdobju jih lahko uspavamo z umirjeno glasbo ali s petjem. Otrok je namreč za glasbo zelo dovzeten. Prav v predšolskem obdobju si s primerno vzpodbudo in na primeren način oblikuje odnos do glasbe in zanimanje zanjo. Morebiti je prav v tem razlog, da so otroci muzikaličnih staršev bolj glasbeno osveščeni in bolj dovzetni za glasbene impulze iz okolice kot otroci iz družin, v katerih razen glasbe iz radia in televizije ne poslušajo nič drugega, oziroma otroci niso načrtno usmerjeni v glasbo.

V glasbi je radost

Z glasbo otroku lahko vnesemo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, ga čustveno plemenitimo in bogatimo, mu razvijamo glasbene zmožnosti in nenazadnje vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo. Otrokov posluh se namreč lahko razvija in če bo otrok veliko pel, bo pel vedno bolje, vedno jasneje. Nasprotno pa posluh tudi pri otroku, katerega glasbeni posluh, tako melodični kot ritmični, ni slabo razvit, ostane v mejah povprečja, če otroku v dobi razvijanja ne ponudimo možnosti, da bi te svoje dispozicije razvijal.
Poleg veselja in radosti, ki jo pesem in glasba nudita otroku, pri otroku lahko vzgajamo tudi občutek pripadnosti. Pesem otroke združuje, otroci se pri petju v skupini počutijo dobro.
Pesem tudi zmanjšuje napetosti, ki nastanejo v skupini. S pesmijo se lahko branimo pred otrokovo kljubovalnostjo in ga na neposreden in zanimiv način odvrnemo od njegovih namenov, saj glasba včasih deluje čudežno.

Kaj z glasbo razvijamo pri otroku?

Kultiviranje sluha. S pomočjo senzornih sposobnosti otrok loči moški glas od ženskega, ugotavlja, da je ženski glas višji kot moški in s poslušanjem ugotavlja, kateri so svetli in kateri temni toni. Razvija sposobnost določanja glasbe. Takšno določanje mu hkrati tudi kultivira sluh v tem smislu, da je o glasbi sposoben govoriti, da je sposoben razmišljati o njenih zvočnih kvalitetah in da se mu ob tem razvija ostrina zaznavanja glasbenih zvokov.

Motorične sposobnosti. Motorične sposobnosti si otroci razvijajo predvsem z glasbeno didaktičnimi igrami in to predvsem s tistimi, ki so povezane z gibom. Otroci prilagajajo svoje gibe glasbi, ki jo poslušajo. V nekaterih igrah morajo hitro reagirati, tako na glasbo kot na gibe svojih sošolcev, da se lahko usklajeno gibajo po določenem prostoru. Motorične sposobnosti si razvijajo tudi pri igranju na različne male instrumente, saj si pri tem urijo predvsem ročne spretnosti. Kot prvo se namreč otroci spoznajo z »lastnimi instrumenti«, ki jih uporabljajo pri glasbenem izražanju. To so roke, noge, prsti, jezik, usta... Tleskajo z jezikom, žvižgajo, ploskajo, cepetajo, topotajo. Takšno izražanje ima velik pomen za otroke, ki jecljajo, saj si z ritmičnim izražanjem s pomočjo rok in nog pomagajo pri izražanju. Svoj miselni proces preusmerijo na izvajanje glasbe in manj na govorno izražanje, ki je zaradi tega bolj tekoče.

Spomin. Pesem, ki mu je všeč, si bo otrok želel zapomniti in se je naučiti na pamet, pri čemer je zelo pomemben glasbeni spomin. Zapomnitev besedila, melodije in ritma vpliva na to, da se pomnjenje bolje razvija ne le na glasbenem ampak tudi na drugih področjih, ob tem pa se razvija tudi mišljenje. 

Logično mišljenje. Z glasbo pri otroku razvijamo tudi logiko in logično mišljenje. Ob pazljivem poslušanju različnih skladb si namreč otrok pridobiva sposobnost usklajevanja značaja glasbe z elementi glasbenega izraza. Otrok kmalu opazi, da se veseli glasbi bolje prilega hiter tempo in živahen ritem, skladbi, ki ima bolj otožen značaj, pa počasen tempo in umirjen ritem. Poleg ritma in tempa ugotavlja tudi vsebinsko in izrazno povezavo. Šaljivemu besedilu doda živahno glasbo, vsebini z vzvišeno vsebino pa mogočno glasbo. Zavestno spremljanje in določanje ritma je za otroke, ki niso v stiku z glasbo, zelo zahtevna naloga, povezana z glasbenim občutkom in logičnim mišljenjem. Prav tako je logično mišljenje prisotno pri opazovanju melodije.

Domišljija. Domišljija je v zgodnjem otroštvu zelo pomembna. Otrok je z njo obdarjen po naravi. Hitro zna ustvariti svojo pesem in svojo spremljavo, zna si izmisliti zgodbo na določeno motivacijo.

Kulturne navade.
Z razvojem glasbenega posluha otrok pridobiva tudi različne kulturne navade. Uči se zbrano poslušati določeno glasbo, nauči se peti stoje in interpretirati pesem. Pridobiva odnos do instrumentov, uči se petja v skupini, v zboru, uči se petja srednje glasno, ne prepotiho in ne prenaglas, kakor je danes velikokrat slišati, uči pa se tudi, kako se posluša in vede ob poslušanju himne.

Otroška občutljivost za glasbo

Vsi ljudje smo občutljivi na glasbene dražljaje, vendar ne vsi v enaki meri. Naša občutljivost je povezana z našimi glavnimi glasbenimi dispozicijami: posluhom za ritem, posluhom za melodijo in posluhom za sozvočje. Posluh za ritem in melodijo je pri nekaterih bolj izražen kot pri drugih.
Že novorojenček izmed vseh glasov okoli sebe prepozna glas mame. Prepozna ga po zvočni plati. Svoje potrebe prenaša do mame preko joka. Mama zazna, kdaj njen dojenček joče zaradi lakote, kdaj je zaspan, kdaj ima polne plenice in prepozna jok zaradi bolečine. Otrok svoje glasove poveže v neko melodijo, ki jo mama občuti in prepozna. Glasba je torej dojenčku v obdobju, ko še ne zna govoriti, življenjska potreba in stik z drugimi.
Otrokove dispozicije se lahko razvijajo ali pa ne. Da se razvijajo, potrebujejo vzpodbudno okolje. Veliko dispozicij lahko tudi zamre. Nekaj jih kljub nerazvijanju sicer ostane, vendar na glasbenem področju ni takšnih uspehov, kot bi lahko bili, če bi se razvijale. Namen glasbene vzgoje v osnovni šoli torej je, da glasbo otroku približamo in ga naučimo, da bo do nje kritičen in da se bo znal za glasbo tudi pravilno odločati.
 

Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.