Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Otrok se noče obleči

Zunaj ni več toplo - pravzaprav vse pogosteje dežuje ali pa piha mrzel veter - ampak pri vas doma je vedno enako: vaš otrok se noče toplo obleči, ko se odpravljate ven. Vi mu prigovarjate, da je zunaj mrzlo, in mu skušate obleči plašček in natakniti kapico, vaš malček pa se vam trga iz rok, slači plašček, češ da je njemu vroče, kapica pa sploh ne obstane na majhni trmasti bučki. Če še vztrajate, dobi otrok napad trme. In če odprete vrata, da bi mu dokazali, kako mrzlo je zunaj, plane ven v sami majčki, poskakuje kot mlad kozliček in trdi, da mu je toplo. Kaj naj storite?

Ta komedija ni smešna!

Če bi imeli več časa, bi se takšnim scenam lahko nasmejali, ampak ko se vam zjutraj mudi v vrtec in službo, ni otrokovo večno upiranje oblačenju toplejših oblačil prav nič smešno. Prav nič ne pomaga, če vam vaša mama pove, da ste bili vi ravno takšni in da je otrokovega vedenja krivo razvojno obdobje, ki bo minilo. Zunaj je mrzlo in otrok pač ne more ven v majici s kratkimi rokavi! Ampak preden se pošteno razjezite na svojega malčka, poglejmo, kako doživlja težavo on sam. Za nami je topel letni čas, ko je bil otrok lahko oblečen malo, v lahka in zračna oblačila, ki ga niso vezala. Čisto je že pozabil, kako neprijetno težka so topla oblačila in kako zoprno vežejo telo. Topla oblačila se mu zdijo kot kazen, ki je z ničemer ni zaslužil. Ampak vi dobro veste, da je v hladnem vremenu toplo oblačilo otroku pač potrebno - bojite se, da se bo otrok sicer prehladil in zbolel.

Je otroku res toplo?

Ste že pomislili, da je vašemu otroku morda res dovolj toplo? Recimo, na otroškem igrišču, pa čeprav je zunaj mrzlo. Otroci namreč skoraj nikoli niso čisto pri miru. Kar naprej tekajo, skačejo, lovijo žogo, plezajo na tobogan... in zato se njihova telesna temperatura zares hitro dvigne. Senca se jim orosijo, majico imajo na hrbtu vso vlažno od potu, lasje se jim lepijo. Nič čudnega, da jim ni nič do tega, da bi se še dodatno oblekli v jakno in si nataknili kapico, kakor hočejo odrasli. 

Kaj torej storiti?
Ko otrok izstopi iz stanovanja, ga v mrzlem vremenu primerno oblecite, pa naj reče, kar hoče. Otrok se mora sprijazniti z dejstvom, da zunaj ni več toplo in da je med temperaturo v stanovanju in temperaturo zunaj precejšnja razlika. Ko pa se bo otrok nekaj minut že igral, tekal in skakal, mu najprej odpnite jakno. Če mu bo še prevroče in če je zunaj približno deset stopinj, mu jakno lahko kasneje tudi slečete. Ampak čez kratek čas (deset, petnajst minut) mu jo spet oblecite, pa naj se pritožuje, kolikor hoče. Telo se mu bo namreč v tem času zagotovo ohladilo, da mu ne bo več vroče kot prej, nato pa se bo ohlajalo še bolj, zato pa je sedaj čas, da ga spet oblečete ali pa se bo res prehladil. Nikar pa ne pričakujte, da bo otrok sam povedal, da mu ni več vroče, ampak ga že pričenja zebsti in bi se rad oblekel. Tega ne bo storil, pa če mu bodo že zobje šklepetali, ker v žaru igre otroci pozabijo na mraz vse do trenutka, ko jih že resnično prehudo zebe. Tisti, ki bo odločil, kdaj se spet obleči, mora biti odrasli. Pri tem otroku povejte, zakaj hočete, da se obleče. Recite mu: »Dokler si tekal in skakal na igrišču, ti je bilo vroče. Zato si bil slečen. Sedaj pa greva domov in na poti do doma bodi oblečen, sicer se boš prehladil.«

Kaj pa, če je težava v oblačilih?

Ste že pomislili, da se otrok otepa oblek zato, ker ga v resnici vežejo ali motijo v gibanju, pa tega ne zna povedati drugače, kot da jih noče obleči - ali pa jih obleče, potem pa bi jih takoj slekel? Otroci ne znajo oceniti, kaj je narobe, čutijo le, da jim ni udobno, pa se hočejo tistemu nekako izmakniti. Kaj pa, če mu je oblačilo, ki ste mu ga kupili spomladi, jeseni že pretesno, pa čeprav je minilo komaj nekaj mesecev? Morda pa ste mu kupili nova oblačila, ampak nekoliko prevelika, da mu bodo služila za dlje časa? To ni prav dobra zamisel, ker prevelika oblačila otroka v resnici preveč ovirajo pri gibanju. Mogoče je tudi, da gre za slab model oblačila. Pri triletnikih, na primer, so roke in noge še vedno precej majhne v primerjavi s telesom in glavo. Morda ga zaradi slabega modela oblačila vežejo hlače na naramnice ali pajacek, kadar se giblje, na primer, kadar pleza na tobogan?

Kaj bi lahko storili? 
Kadar kupujete oblačila za otroka, bodite pozorni na blago in model. Blago mora biti lahko in mehko, po možnosti raztegljivo, šivi pa majhni in mehki. Veliki žepi, zaponke, zadrge, vrvice, kapuca, zunanji okrasni obšivki, dvojno prešitje, veliki pritiskači, veliki okrasni našitki, široki patenti, široke elastike in podobno otroško oblačilo morda naredijo bolj modno in bolj zanimivo, ampak na majhnem oblačilu zavzemajo toliko prostora, da je oblačilo zato težko in trdo. Bolje je kupiti čim bolj preprosto, toda mehko in udobno oblačilo, ki otroka nikjer ne veže.

Uveljavljanje lastne volje

Kadar vam otrok odločno in vedno znova odreka oblačenje oblačil, je mogoče tudi, da uveljavlja svoj prav, svojo voljo. Še posebno, če je otrok star dve, tri ali štiri leta. V »opozicijo« bi se vam postavil tudi, če bi mu predlagali tisto, kar si pravzaprav želi tudi sam. Otrok se upira skoraj avtomatično. V upiranju mami in očku, da ne bo oblekel plaščka, je namreč vedno tudi nekaj testiranja reakcije odraslih. Pa ne gre za nagajanje - gre za to, da otrok mora pridobiti nekaj avtonomije, ki je ne more pridobiti, če se ne poskuša upirati. Ko reče, da ne bo oblekel plašča, se počuti enak velikim. Otrokovega upiranja zato ne smemo razumeti kot opozorilo, da moramo postati bolj strogi ali pa nam bo otrok »zrasel čez glavo«, temveč kot opozorilo, da je čas za razmislek, pri čem lahko popustimo ter tako omogočimo otroku razvoj avtonomne osebnosti in pri čem mu je treba postaviti trdne meje, ki jih ne sme prekoračiti - kajti tudi trdne meje so tisto, kar otroku pomaga razviti avtonomno osebnost. 

Kaj naj bi storili? 
Če menite, da je otrok v obdobju upiranja, je mogočih več strategij. Predvsem - ni potrebno, da vedno pride do konflikta. Modri starši se nepotrebnim konfliktom elegantno izognejo. Eden od načinov je, da otroku ponudite dve alternativi, ki bosta dali otroku občutek, da odloča sam, vaš cilj pa bo dosežen z eno ali drugo rešitvijo. Recimo: »Ven greva. Boš oblekel modro jakno ali rjav plašček?« Otrok se bo odločil sam in bo zadovoljen, ker je tako velik, da se odloča sam. Ne bo se niti domislil, da si ne bi oblekel ničesar. Druga možnost je, da se z otrokom pogodite. Recimo, obdržal bo plašč, kapo pa lahko sname. Dobro pa je, če se z otrokom v vsakem primeru pogovarjate. Razložite mu, zakaj se je potrebno obleči več, kadar je mrzlo, in zakaj se slečemo, kadar smo telesno aktivni. Tudi sami mu bodimo za vzor.
So pa situacije, ko ne morete popustiti svoji »mali trmi«. Tedaj pač vztrajajte, pa čeprav v prepiru - tudi otrok mora spoznati, da ne more imeti nihče med nami vedno in povsem prav, niti ne more vedno uveljaviti le svoje volje. Kadar je res mrzlo, kar vztrajajte pri kapi. Recite mu: »Vidiš, da se nam kadi iz ust, kadar govorimo? Kadar je tako mrzlo, imamo vsi kape. Tudi ti!«

Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.