Vprašanje: Sem mamica dveh predšolskih otrok in v kratkem pričakujem še tretjega. Od mnogih skrbi pa me tare predvsem kontracepcija po porodu. Ne želim si nobenega otroka več, rada pa bi varno ter zanesljivo kontracepcijo. Po prvih dveh porodih sva z možem uporabljala kondome, ki pa sva se jih, po pravici povedano, že naveličala. 

Od vseh možnih oblik zaščite sta mi še najbolj všeč Mirena ali sterilizacija. Ginekologinja mi je povedala, da se intrauterini vložek s hormonom lahko vstavi, tudi če ženska doji, pogoj je le, da je po porodu že dobila menstruacijo. Sama pa sem jo po prvih dveh porodih dobila šele po izteku porodniškega dopusta. 

Rada bi dolgo dojila, obenem pa imela zaščito brez bojazni pred ponovno nosečnostjo. Ali se lahko Mirena vstavi, preden ženska dobi menstruacijo? Za sterilizacijo v Sloveniji sva oba z možem premlada. Stara sem namreč 25 let, mož pa 31. Slišala sem, da v tujini ni starostnih omejitev. Kam v tujino bi se lahko šla sterilizirat jaz ali še bolje, mož, ker menim, da bi bilo občutno ceneje? 


Kakšne so možnosti?
Prav gotovo so trije otroci pri vaših 25 letih dosežek, ki vam bi ga zavidali tudi v okoljih, kjer rodnost ni v upadanju, kaj šele pri nas. Vaša želja po zanesljivi kontracepciji je prav zato nadvse stvarna. V pismu ste našteli kar nekaj različnih vrst kontracepcije. Skušal vam bom odgovoriti nekoliko širše.

Kondomi
Le kdo se ne spomni prvih korakov v spolnost, slik z maturantskega izleta in kondomov? Enostavnost uporabe in dostopnost, predvsem pa relativna varnost pred spolno prenosljivimi boleznimi, so vsekakor njihova odlika. Pestrost barvnih vzorcev, domišljijsko izpopolnjenih izrastkov in okusov je zgolj popestritev sicer estetsko malo zanimivega gumarskega izdelka. Le z zares pravilno uporabo (beri takojšnjo) se zanesljivost kontracepcije približa 90%. Stalen par, ki se mu spolno prenosljivih bolezni ni bati in ima redne spolne odnose, si vsekakor zasluži bolj sproščeno, bolj zanesljivo in tehnološko naprednejšo kontracepcijo.

Maternični vložek
Maternični vložek (angleška kratica IUD) pa je že vrsta kontracepcije, ki je ne poznamo vsi. Gre za nekaj centimetrov dolg predmet iz umetne mase, različne oblike (v zadnjem času prevladujejo tisti v obliki črke T), ki ga ginekolog med pregledom vstavi skozi maternični vrat v maternično votlino. Na spodnjem koncu materničnega vložka je pritrjena nitka, ki moli v nožnico. Ta nitka ginekologu ob naslednjih pregledih pove, da je maternični vložek še na svojem mestu. Nenazadnje pa s potegom za nitko maternični vložek tudi odstrani, ko se čez nekaj let njegov rok uporabnosti izteče, ali še prej, če se pojavijo težave.
Skrbi partnerjev, da bi nežne nitke utegnile opraskati glavico njihovega ponosa, so odveč.
Maternični vložek je v maternici seveda tujek in tako tudi deluje – draži maternično sluznico, ki se kronično vname in stanjša. Nekateri med njimi imajo tudi dodatke, ki ravnokar opisano draženje naredijo še močnejše, navadno je to tanko navita bakrena žica ali pa celo progestagen (eden od dveh ženskih spolnih hormonov). V tako spremenjeni sluznici se zarodek ne more vgnezditi, zato kljub oploditvi (te maternični vložek ne prepreči!) do nosečnosti ne pride.

Dobre in slabe lastnosti materničnega vložka
Dobre lastnosti vložkov so: nobene skrbi s pravočasnim vdevanjem, natikanjem, požiranjem in podobno; višja zanesljivost kot pri kondomu. Slabe lastnosti so: zaščite pred spolno prenosljivimi boleznimi nimajo, zaščita pred nosečnostjo le ni povsem zanesljiva, menstruacije so navadno daljše in obilnejše (razen pri vložkih s progestageni, kjer so, ravno zaradi hormona, krvavitve minimalne), možnost resnega vnetja maternice se z leti uporabe istega materničnega vložka močno poveča.

Maternični vložek Mirena
V pismu ste omenili Mireno. To je maternični vložek, ki vsebuje progestagen. Le ta učinkuje samo lokalno, zato na dojenje ne bo vplival. Načelno po porodu res počakamo na vsaj eno menstruacijo, dejansko pa to seveda ni nujno. Vsekakor pa priporočam, da z vstavitvijo počakate vsaj 6 tednov po porodu, da se maternica vrne v svoje siceršnje stanje.

Sterilizacija
Omenili ste tudi sterilizacijo. To je kirurški postopek, pri katerem pri ženski prekinemo oba jajcevoda (prerežemo, podvežemo, prežgemo in podobno). S tem preprečimo, da bi se semenčeca, ki pripotujejo skozi maternico v jajcevod, srečala z zrelim jajčecem, ki se je ob ovulaciji izločilo iz jajčnika. Veliko večino sterilizacij danes opravimo laparoskopsko, torej skozi majhne vbode na trebuhu. Za poseg je potrebna splošna anestezija.
Pri moškem je (kakor velikokrat) stvar mnogo bolj preprosta. V lokalni anesteziji vstopimo v mošnjo in prekinemo povezovalna voda obeh mod s prostato oziroma sečnico. Tako ob izlivu v izbrizgani tekočini moškega ni več semenčec. Hormonska, seksualna in ostale funkcije ženske in moškega ostanejo nedotaknjene.

Odločitev je dokončna
Za razliko od prej opisanih metod gre tu za dvoje bistvenih razlik. Prvič je potreben kirurški poseg, drugič pa je stvar dokončna – naravne poti do nosečnosti več ni.
In prav zaradi te dokončnosti je pri nas starostna meja za odobritev sterilizacije napolnjenih 34 let, od odobritve do posega pa je potrebno počakati še pol leta, da prosilec svojo željo še enkrat pretehta. V ostalih evropskih državah je zakonodaja v tej zadevi zelo različna.

Življenje ni pravljica
Življenje ni pravljica, žal pri svojem delu na to resnico vse prepogosto naletim. Ste kdaj resno pomislili, da bi vam kateri od otrok umrl v prometni nesreči? Mnogo parov, ki preživi to tragično izkušnjo, se kasneje odloči še za enega otroka. Vidva se po sterilizaciji ne bi mogla. Kaj pa, če umre kateri od vaju ali pa se ločita? Z novim partnerjem si bosta hotela ustvariti družino s še katerim skupnim otrokom, kar se zelo pogosto zgodi, pa tega ne boste mogli. Vse to je življenje… Hotel sem le povedati, da je za sterilizacijo še vedno čas. V vašem primeru čez 10 let in več. Mirena je v vašem primeru kar pravšnja rešitev.

as.dr.sci. Leon Meglič, dr. med., spec. ginek. in porod.