Piše: prof. dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik ortoped

Zlom ključnice je najpogostejša poškodba skeleta pri novorojenčku. Zgodi se v 0,25% do 1,8% porodov. Pri kliničnem pregledu ugotavljamo bolečo oteklino v predelu ključnice, novorojenček pa z roko na zlomljeni strani manj giblje ali je celo ne giblje. V nekaterih primerih je poka na ključnici tako majhna, da jo je mogoče ugotoviti samo s slikanjem, pri kliničnem pregledu pa ni videti zlomljena. Zlomi ključnice se zarastejo v nekaj tednih in praviloma ne puščajo posledic.

V redkih primerih je istočasno lahko prizadet tudi živčni pletež, ki iz vratu prehaja v zgornji ud (Erbova paraliza). Ob težkem porodu lahko pride do Erbove paralize tudi brez zloma ključnice; do Erbove paralize z istočasnim zlomom ključnice je pride v približno 10% od vseh primerov Erbove paralize.

Porodna poškodba

Zlom ključnice je neprijeten in nezaželen zaplet poroda, ki naj bi bil čim redkejši. S številnimi raziskavami so želeli odkriti dejavnike tveganja za nastanek zloma in morebitne preventivne ukrepe, ki bi preprečili nastanek zloma. Preučevali so tudi morebitno povezanost izkušenosti porodničarja s pogostnostjo zloma ključnice.
Zlom ključnice novorojenčka najpogosteje nastane pri porajanju ramen ploda, ki leži v medenični vstavi, ki se torej rojeva z ritko naprej, ali pa pri porajanju prednje rame pri velikem otroku v glavični vstavi (ramenska distocija). V teh primerih pride do zastoja pri porajanju ramen, kar pa predstavlja veliko nevarnost za otroka in mamo. Porod je potrebno v tem primeru na hitro končati, zaradi česar lahko med manipulacijo pride do zloma ključnice. To je v primerjavi z možnostjo smrti ali hude možganske okvare otroka v bistvu malenkosten zaplet.

Dejavniki tveganja

Zlom je pogostejši pri večjih in težjih otrocih ter pri otrocih, ki so ob porodu zrelejši (večja gestacijska starost). Zlom je pogostejši tudi pri prvem porodu in pri otrocih, ki so preveliki za gestacijsko starost (makrosomija ali prekomerna plodova rast - običajno pri sladkorni bolezni matere). Otroci z zlomljeno ključnico v primerjavi z otroki brez zlomljene ključnice po porodu sicer niso bolj ogroženi. Imajo isto oceno po Apgarjevi, enako kislost krvi in nimajo nevroloških izpadov.
Želeli so poiskati tudi dejavnike, povezane z materjo, na osnovi katerih bi lahko predvideli nastanek zloma ključnice. Starost, teža in višina matere niso povezani s pogostnostjo zloma. Prav tako na pogostnost zloma ne vplivajo dolžina prve in druge porodne dobe ter morebitna uporaba spodbujevalcev popadkov (oksitocina) in anestezije.
Prav tako na pogostost zloma ključnice ne vplivata (ne)izkušenost porodničarja in pot poroda (vaginalni ali s carskim rezom). Nekateri viri navajajo, da pri instrumentalno asistiranih - kleščnih porodih - pogosteje pride do zloma ključnice.

Zdravljenje

Običajna pogostnost primerov, ki jih odkrijemo s kliničnim pregledom, je po literaturi okrog enega odstotka. Posebno zdravljenje najpogosteje ni potrebno, le v primerih z večjim premikom zlomljenih delov ključnice namestimo imobilizacijo z ruto. Pri vsakem primeru zlomljene ključnice je potreben tudi nevroški pregled, da izključimo morebitno hkratno Erbovo paralizo.
Večina avtorjev meni, da je zlomljena ključnica v večini primerov nepredvidljiv in neizogiben dogodek pri sicer normalnem porodu. Pogostost zloma ne more biti pokazatelj uspešnosti obporodnega varstva, kot je na primer umrljivost dojenčkov.

Za recenzijo tega prispevka se zahvaljujem as. dr. Lili Kornhauser-Cerar in prof. dr. Živi Novak-Antolič.