Hipnoza se že desetletja uporablja kot pomoč pri vsakdanjih in tudi nevsakdanjih težavah. Kako sploh deluje in pri čem se uporablja?

Predstavljajte si svežo limono, ki ste jo ravno vzeli iz hladilnika. Na njej so se pričele nabirati kapljice kondenza, na otip je hladna, lupina pa prijetno groba. Poskusite začutiti težo te limone v vaši roki, začutite teksturo in vlago. Položite jo na desko in vanjo počasi zarežite, točno po sredini. Predstavljajte si, kako kisel limonin sok steče po deski, morda lahko ta sok tudi zavohate. Počasi vzemite polovico limone, jo nežno nesite k ustom in vanjo krepko zagrizite. Naj se vaši zobje zasadijo globoko v to lepo limono in samo začutite okus soka, ko vam polzi po jeziku navzdol. Mnogim med vami boste začutili okus soka in se ob tem nakremžili, sline pa se bodo cedile v potokih. To je zgodba, s katero lahko predstavimo hipnozo. Ta ni nič drugega, kot umirjeno, a osredotočeno stanje uma, pri katerem se ne dogaja nič magičnega. Takrat torej, ko se zamislimo, ko v mislih predvajamo nek film, ko se vživimo v neko pesem, pa tudi v trenutkih preden zaspimo.

Z napredkom tehnologije in naprednimi napravami za pregled delovanja možganov pa je tudi postalo veliko bolj jasno, kaj se dogaja v naših možganih, ko smo hipnotizirani ali, kot radi rečemo, v hipnotičnem transu. Fiziološko gledano prihaja med hipnozo do sprememb v delovanju možganov zaradi preusmeritve prekrvavljenosti določenih možganskih centrov in sprememb v možganskem valovanju. V praksi to pomeni, da se sprostimo, naš um med hipnozo pa deluje manj kritično in hitreje sprejema informacije ali jih manj cenzurirano pošilja navzven, proti hipnotizerju. Kritičen del uma je kljub vsemu prisoten in tudi med hipnozo nadzoruje vse, kar se dogaja, zato hipnotizirani lahko dovoli ali pa prepreči učinek sugestij. Iz istega razloga lahko oseba med hipnozo tudi zakriva informacije in manipulira s terapevtom.

Pomoč s hipnozo najpogosteje iščejo posamezniki z lažjimi tegobami, ki v nekem življenjskem obdobju postanejo preveč moteča. Strah pred vožnjo po avtocestah ali skozi tunele je zelo pogosta težava, zaradi katere trpijo večinoma bolj tesnobni posamezniki. Številne fobije ali strahovi, npr. pred pajki ali nastopanjem, srečujemo praktično vsak dan. Hipnoza lahko zelo uspešno pomaga tudi pri kroničnih ali akutnih bolečinah (npr. pri poškodbah ali zobozdravniku), tesnobi, fobijah, nespečnosti, nosečnosti in porodu, številnih čustvenih težavah, spolnosti in težavah v odnosih, debelosti in drugih motnjah hranjenja, odvisnostih, motečih vzorcih vedenja, akademski in športni uspešnosti ter številnih drugih specifičnih področjih. Na voljo so tudi skupinske terapije, katere so pri določenih težavah še posebej priporočljive, npr. za kadilce.

Je hipnoza primerna delovna metoda za vsakogar? Ne. Primerna je za normalno inteligentne posameznike, nikakor pa ne za duševno motene, psihotične, epileptike, osebe s težjimi kardiovaskularnimi boleznimi in osebe pod vplivom psihoaktivnih sredstev. Pri vseh naštetih lahko neprimerne intervencije naredijo več škode kot koristi. Zato je tudi pomembno, da izberete terapevta s priznano izobrazbo in dovolj delovnimi izkušnjami. Še najbolj varno je, če izberete terapevta iz zdravstvene ali psihološke branže, saj ti večinoma razumejo delovanje psihe in bodo pri delu znali upoštevati tudi vaše osebnostne značilnosti.

O hipnozi v nosečnosti in porodu lahko preberete več TUKAJ, o hipnozi pri otrocih pa TUKAJ

Božo Lalić, mag. psih. in terapevt medicinske hipnoze
psihoterapevtski-center.si