Endometrioza je pogosto precej boleča motnja v ženskih rodilih. Maternična sluznica, ki običajno obroblja notranjo steno maternice, se pri endometriozi širi izven nje na tkiva okrog nje, najbolj pogosto na jajcevode in jajčnike in drugo tkivo medenične votline. Lahko pa se širi tudi po drugih delih telesa.

Vzroka, zakaj se maternična sluznica širi navzven, do zdaj še niso našli. Obstaja kar nekaj teorij, vendar nobena od njih ni docela potrjena. Zaradi statističnih podatkov je znano le to, da se bolezen pojavlja v določenih družinah in sicer pri ženskah, ki še niso imele otrok. Če je imela endometriozo mati, je torej večja verjetnost, da jo bo imela tudi hči. Endometriozo ima okrog deset odstotkov žensk. Poleg bolečine, ki je najbolj znan simptom, lahko endometrioza povzroči tudi neplodnost. Pogosto jo odkrijejo prav zaradi tega.

»Ujeta« kri

Med menstrualnim ciklusom hormoni »sporočijo« sluznici v maternici, da se odebeli in s tem pripravi na morebitno nosečnost. Če do spočetja ne pride, raven hormonov upade, kar povzroči, da se odebeljena sluznica začne luščiti. To povzroča mesečne krvavitve, menstruacije. Če je sluznica razraščena drugje v telesu, torej izven maternice, se odziva na enak način kot sicer. Prav tako odebeli in se potem začne luščiti. Ker pa odvečna kri nima kam odtekati, je ujeta v telesu in začne dražiti okoliško tkivo. Ta kri lahko povzroči tudi nastajanje cist, pravijo strokovnjaki z znane ameriške klinike Mayo. Ciste pa tvorijo brazgotine in lepijo tkiva, tako da se lahko zgodi, da ima ženska z endometriozo organe v medenični votlini dobesedno zlepljene. Vse to povzroča bolečine, ki se navadno pojavijo med menstruacijo, vendar pa tudi pred njo in po njej. Mnoge ženske pravijo, da je boleč tudi spolni odnos. Sluznica izven maternice, zlepljeni organi in brazgotine so lahko tudi vzrok za neplodnost, ki pa se ga da v veliki večini primerov odpraviti. Zato je najboljši nasvet za ženske, ki trpijo zaradi menstrualnih bolečin, da o tem spregovorijo s svojim ginekologom. 

Bolečina opozarja

Endometrioza je lahko blaga, srednje močna oziroma razširjena in huda, zelo resna. Težava je tudi, da se stanje z leti slabša, če seveda nič ne ukrenemo. Nekatere ženske z endometriozo pa nimajo nobenih znakov te bolezni. Odkrijejo jo lahko pri operaciji, ki je povezana s kakšnim drugim zdravstvenim problemom. Običajno pa bolnice navajajo sledeče znake: boleče menstruacije (bolečina v medenični votlini se lahko pojavi že pred menstruacijo in traja tudi več dni po njej), bolečine ob drugem času (na primer med ovulacijo ali med spolnim odnosom, pa tudi pri prebavljanju hrane in pri uriniranju), hude krvavitve (včasih obilnejše kot navadno, tudi krvavitve med ciklusom) in neplodnost.
Vedeti je treba, da so krči v času menstruacije normalen pojav. Toda ženske z endometriozo opisujejo veliko hujšo bolečino, ki počasi narašča. Ginekologi pravijo, da stopnja bolečine ni vedno povezana z razširjenostjo endometrioze. Tudi ženske z blago endometriozo imajo lahko zelo hude bolečine in narobe, ženske z zelo razširjeno boleznijo čutijo šibkejše bolečine. Bolezen je mogoče tudi zamenjati za druga stanja, ki povzročajo bolečine v medenični votlini: vnetje, ciste jajčnikov ali pa celo sindrom razdraženega črevesja. 

Ugotavljanje bolezni

Za ugotavljanje bolezni je pomembno, da bolnica ginekologu svoje težave kar najbolj natančno opiše. Možen je tudi pregled z vaginalnim ultra zvokom, vendar se pogosto zgodi, da je tudi s to preiskavo nemogoče ugotoviti, ali gre za endometriozo. Najbolj natančen odgovor bo ginekolog dobil z laparoskopskim posegom. Gre za manjši kirurški poseg, pri katerem (v anesteziji, seveda) zdravnik naredi majhen rez v neposredni bližini popka. Trebušno votlino razširi v pomočjo plina, da bolje vidi organe v trebušni votlini. Majhen instrument, laparoskop, mu pomaga, da vidi, ali se morda kje razrašča odvečna maternična sluznica. Dostikrat zdravnik istočasno z diagnostičnim postopkom opravi tudi terapevtskega, se pravi, da izreže odvečno tkivo. Endometriozo lahko ugotavljajo tudi s posebnim krvnim testom. Antigen 125 (CA 125) sicer uporabljajo za odkrivanje nekaterih vrst raka; z njim lahko odkrijejo tudi beljakovino, ki jo imajo v krvi ženske z endometriozo. Vendar lahko tako ugotavljajo le zelo razvito bolezen, blažje in srednje pa ne. Posebej velja opozoriti, da endometrioza ne pomeni večje nevarnosti za nastanek raka v odvečnem tkivu.

Neplodnost

Najhujši zaplet endometrioze je, kot že rečeno, neplodnost. Prebiranje izjav slovenskih žensk na nekaterih spletnih forumih da precej jasno sliko, kako hud problem je lahko endometrioza. Nekatere so bile na operacijah že nekajkrat, saj se bolezen rada ponovi. Kljub temu pa so mnoge vseeno zanosile. Strokovnjaki pravijo, da je pri tretjini do polovici vzrokov za žensko neplodnost kriva endometrioza. Tkivo maternične sluznice namreč rado ovira jajčece na njegovi poti. Vendar je način, kako preprečuje spočetje, precej kompleksen in zapleten. Res je tudi, da lahko precej žensk z endometriozo kljub bolezni zanosi. Med nosečnostjo endometrioza ne dela nobenih težav. Zdravniki ženskam pogosto svetujejo, naj se čim prej odločijo za otroka, saj se bolezen lahko poslabša, s tem pa se možnost za zanositev zmanjša.

Zdravila in operacija

Težave, ki jih endometrioza povzroča, si ženske blažijo z jemanjem zdravil proti bolečinam. Vendar pa marsikdaj običajni analgetiki, ki jih lahko kupimo v lekarnah brez recepta, niso dovolj. V takem primeru bo zdravnik predpisal močnejša zdravila. Za ženske, ki ne nameravajo zanositi, lahko predpišejo kontracepcijske tablete, ki dostikrat težave precej zmanjšajo. V zadnjem času preizkušajo dve vrsti zdravil, ki veliko obetajo in je mogoče pričakovati, da jih bodo dobile tudi ženske z endometriozo. Eno od teh zdravil se namreč že uporablja za zdravljenje druge bolezni (rak dojke).
Še vedno pa je najbolj učinkovita terapija odstranitev odvečnega tkiva, torej operacija. Kot že rečeno, ta poseg danes opravljajo z majhnim rezom, kar za žensko pomeni krajše zdravljenje. Včasih pa je le potrebno narediti večji rez, če kirurg med operacijo ugotovi, da laparoskopski poseg ne bo dovolj. Še ne tako dolgo nazaj so ženskam z endometriozo preprosto odstranili maternico, kar je seveda pomenilo, da potem niso mogle imeti otrok. Odstranitev maternice in obeh jajčnikov je še danes rešitev za bolnice z najhujšimi oblikami bolezni, vendar pa je to, kot pravijo ginekologi, zares zadnja rešitev problema.

11 let do diagnoze

Sredi novembra lani je Svetovna fundacija za raziskavo endometrioze (WERF) organizirala prvo mednarodno multi centrično raziskavo, s pomočjo katere bodo sestavili poseben vprašalnik. Ko bo ženska odgovorila na ta vprašalnik, bo mogoče oceniti, ali ima endometriozo ali ne. Za takšno raziskavo so se odločili predvsem, ker so ugotovili, da od začetka bolezni do diagnoze povprečno mine 11 let. To pa za ženske pomeni 11 let trpljenja in potencialne neplodnosti.

Socialna bolezen?

Evropski parlament je priznal endometriozo kot velik problem, kot socialno bolezen. Rezultat tega so bili mnogi načrti, ki so jih pripravili v posameznih evropskih državah. Italija je, na primer, sprejela petletni akcijski načrt za obvladovanje problema. Tudi pri nas se z zdravljenjem endometrioze ukvarjajo mnogi centri. Kampanje, ki bi poskrbela za ozaveščanje ljudi, pa za zdaj v naši državi še ni organiziral nihče.

Naravna zdravila

Komplementarna medicina za naravno zdravljenje endometrioze svetuje več ukrepov: izogibati se je treba vnosu kemikalij, predvsem dioksinom in polikloriranim bifenilom, znanim kot PCBjem. Povezanost med naraščanjem endometrioze in onesnaženjem z omenjenima kemikalijama je namreč dokazana. Najboljši način, kako to storiti, je, da se izogibamo živalskim maščobam, kar posebej velja za polnomastne mlečne izdelke in rdeče meso. Izogibati se velja tudi kavi in alkoholu.
Priporočajo pa zelenjavo: brokoli, peteršilj, zeleno, cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, špinačo in blitvo, laneno seme, omega 3 večkrat nenasičene maščobne kisline, ki se sicer nahajajo v ribah, vendar pa jih je mogoče dobiti tudi v kapsulah kot prehrambeni dodatek.
Pomembno je tudi, da obvladamo stres. Pri tem nam bodo pomagali vitamini iz skupine B in C, poleg njih pa še minerala magnezij in cink. Priporočljiva sta tudi ingverjev in zeleni čaj.
Odsvetujejo tudi pšenico in rž, priporočajo pa fižol, grah, skratka stročnice, rjavi riž, ovsene kosmiče, repo in gorčico, semena in kalčke, čebulo in česen. Za marsikatero žensko je takšna sprememba prehrane zelo temeljita. Vendar pa bo dobro vplivala tudi na siceršnje počutje.

Milka Krapež