Novice

Zimska številka Pikapolonice že v prodaji!

Zimska izdaja revija za otroke Pikapolonica je na voljo v marketih Mercator, Tuš, Jager in Leclerc.

 

Vse novice

Infekcijska mononukleoza

Bolezen s tem nenavadnim imenom - infekcijska mononukleoza - po videzu vsaj v začetku povsem spominja na običajno angino. Glavna značilnost sta namreč močno povečani in pordeli nebnici z obsežnimi belimi oblogami, mehko nebo je pordelo, včasih prekrito s pikčastimi krvavitvami. Bolniki tožijo zaradi bolečin pri požiranju. Pogosto je prizadeta tudi nosna sluznica, ki je nabrekla, zato je dihanje skozi nos ovirano. Bolezen velja omeniti, ker je v otroškem obdobju dokaj pogosta in ker zaradi dolgega trajanja (do štiri tedne) pogosto povzroča staršem resne skrbi.

Kaj jo povzroča?

Infekcijsko mononukleozo povzroča virus Epstein-Barr (EBV), ki spada v skupino herpes virusov, tako kot virusa, ki povzročata norice in slinavko. Za EBV okužbo je značilno, da se pojavlja preko celega leta, neodvisno od letnega časa. Možnost za okužbo je namreč stalno enako velika, saj 10-25% zdravih ljudi izloča EBV. Bolniki izločajo virus v slini v času prebolevanja bolezni, pogosto pa še šest mesecev po preboleli bolezni, izjemoma celo dlje. Bolezen ni zelo kužna, za prenos pa je potreben tesen stik s slino. Ker je stik s slino najpogostejši pri poljubljanju, to bolezen ponekod imenujejo tudi »kissing disease«. 

Kdo zboli?

V kateri starosti se bolezen pojavlja, je močno odvisno od socialno ekonomskega položaja. V socialno in higiensko slabih pogojih, na primer v državah v razvoju, se otroci prekužijo že v zgodnjem otroštvu. Do šestega leta je prekuženih že 100% otrok. Ker bolezen pred drugim letom starosti poteka neopazno ali z nepopolno bolezensko sliko, v teh državah infekcijske mononukleoze skoraj ne poznajo. V državah z višjim standardom se z virusom prvič srečajo šele mladi ljudje, običajno med 10. in 30. letom starosti. Približno tretjina do polovica prvič okuženih ljudi zboli z značilno bolezensko sliko. Pri ljudeh, starejših od 40 let, je prekuženost z EBV skoraj 100%, zato v tej starosti te bolezni ne srečujemo več.

Kako jo prepoznamo?

Pri mladostnikih in odraslih od okužbe do pojava bolezenskih znakov preteče od 30-50 dni, pri mlajših otrocih pa je ta čas lahko tudi krajši. Bolezen se začne s splošnim slabim počutjem, utrujenostjo, izgubo apetita, mrazenjem, slabostjo, lahko tudi bolečino v trebuhu. Te splošne težave običajno trajajo 4-5 dni, redko celo 1-2 tedna. V drugem tednu bolezni se pojavi zmerno povišana telesna temperatura, ki ne presega 39º C, zvišana pa ostane 7-10 dni. 

Glavna značilnost infekcijske mononukleoze sta močno povečani in pordeli nebnici z obsežnimi belimi oblogami, mehko nebo je pordelo, včasih prekrito s pikčastimi krvavitvami. Bolniki tožijo zaradi bolečin pri požiranju. Spremembe v ustih so močno podobne spremembam pri streptokokni angini. Pogosto je prizadeta tudi nosna sluznica, ki je nabrekla, zato je dihanje skozi nos ovirano. 

Druga glavna značilnost so močno povečane bezgavke zlasti na vratu, pogosto pa so povečane tudi druge skupine bezgavk, zlasti v pazduhah in dimljah. Bezgavke so lahko neboleče ali boleče.

Tretja značilnost, ki nam pomaga pri prepoznavanju infekcijske mononukleoze, je prizadetost jeter in povečanje vranice. Jetra so tipljivo povečana le pri tretjini bolnikov, toda kar pri 80% bolnikov najdemo zvišane vrednosti jetrnih testov. Vendar pa je le izjemoma, pri manj kot 5% bolnikov, opazna zlatenica. Vranica je povečana pri približno polovici bolnikov, ti se običajno tudi pritožujejo zaradi bolečin v trebuhu.
Izpuščaj se pojavlja le pri približno 10% bolnikov. Pojav izpuščaja je pogostejši pri bolnikih, ki so zdravljeni z ampicilinskimi antibiotiki.

Bolezenske težave postopno izzvenijo v 2-4 tednih. Ponovitev bolezni je le izjema in jo opazimo pri manj kot 1% bolnikov.

Pri otrocih, mlajših od 2 let, poteka bolezen neopazno, z neznačilno sliko. Tudi pri večjih otrocih in odraslih bolezen lahko poteka z nepopolno bolezensko sliko.

Kako bolezen dokažemo? 

Prepoznavanje infekcijske mononukleoze je enostavno, kadar poteka bolezen z značilno in povsem izraženo bolezensko sliko. V pomoč pri potrditvi diagnoze so nekatere preiskave krvi.
V drugem tednu bolezni se razvije značilna bela krvna slika z zmerno povečanim številom belih krvničk, med katerimi se pojavljajo predvsem limfociti atipičnih oblik. Za dokazovanje je na voljo tudi več seroloških metod z dokazom protiteles proti EBV.

Podobne bolezni

V zgodnjem obdobju se infekcijska mononukleoza pogosto zamenja s streptokokno angino. Podobno bolezensko sliko pa najdemo tudi pri okužbi z adenovirusom in citomegalovirusom. Pri nepopolno izraženi sliki pa lahko poteka podobno kot virusni hepatitisi ali okužba s toksoplazmo.

Zapleti

Zapleti so izredno redki. Nebnici se lahko povečata do te mere, da ovirata dihanje. Ob nenadni hudi bolečini v trebuhu pa moramo pomisliti na razpok vranice. V tem primeru je potrebno hitro ukrepanje. Zapleti na živčevju se pojavijo pri 1% bolnikov in običajno izzvenijo brez posledic. Možni zapleti so tudi prizadetost srčne mišice, pljučnica in avtoimuna hemolitična anemija.

Zdravljenje

Posebno zdravljenje ni potrebno. Temperaturo znižujemo z običajnimi antipiretiki. V času bolezni se priporoča počitek, izogibanje večjim fizičnim naporom pa se priporoča še nekaj tednov po preboleli bolezni, saj so bolniki po preboleli bolezni lahko dlje časa utrujeni, bolj kot je to običajno. Kortikosteroide ali protivirusna zdravila predpisujemo le izjemoma za zdravljenje nekaterih zapletov. Tudi zdravljenje v bolnišnici je potrebno le, kadar poteka bolezen z zapleti.

Loading ...
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.